Rejniški tabor v Portorožu je postal že kar tradicionalen. Tokrat se nas je zbralo 39 članov rejniških družin. Ponedeljkov popoldan smo izkoristili za dolg sprehod proti Luciji in se ustavili pri igralih, kjer so se otroci igrali in družili, odraslim pa seveda nikoli ni zadosti pogovorov o rejništvu in dogajanju v družini. Večer smo izkoristili za to, da smo se predstavili, bolje spoznali in dogovorili o poteku tabora.
V torek dopoldne nas je s motivacijskim predavanjem počastila Dragica Korenjak, uspešna poslovna ženska z izkušnjo rejništva. S svojim znanjem in življenjskimi izkušnjami nas je vse, predvsem pa otroke iz rejniških družin, vzpodbujala, da se učimo, delamo, da vstanemo, če pademo in gremo naprej. Da si zastavljamo cilje in jih z delom tudi dosegamo. Da nismo race, ampak galebi, ki letijo v nebo. Z igro sestavljanja stolpa v skupini smo dokazali, da imamo večjo skupinsko moč, kot nekateri managerji. Hvala Dragici za vse vzpodbude in možu Marjanu za podporo. In vsekakor bomo sodelovali tudi v prihodnje.
Popoldne smo imeli skupino rejnic in rejnikov, ki jo je vodila Minka Žiberna. Toliko si imamo povedati, če smo zbrani tisti, ki podobno mislimo in delimo podobne življenjske stiske, da smo kar težko zaključili naše delo. In ob tem ugotovili, da bi rejniški starši potrebovali taka izkustvena izobraževanja, kot je ta tabor. Rejnice in rejniki so povedali, da na teh rejniških taborih pridobijo zelo veliko znanja, moči, idej za iskanje rešitev in podpore za nadaljnje rejniško delo.
Po večerji nam je zdravnica Jadranka Vrh Jermančič pripravila delavnico o jezi, zamerah in odpuščanju. To je življenjska tema, ki se je vsakega posebej dotaknila na svoj način. V pogovoru so bili najbolj aktivni naši mladostniki in nas tako pozitivno presenetili. Z Jadranko smo se planirali temo za naslednje leto.
V sredo dopoldne smo si vsi skupaj ogledali film Ivan, ki obravnava temo rejništva in v njem igrata tudi dve deklici iz rejniških družin. Film je kar pretresljiv, tematika težka in tudi čustva in besede, ki so jih izrazili naši otroci po filmu, so bila zelo pomembna.
V času druženja smo postali ena velika družina, ki se zna pogovarjati, poslušati, igrati, sprehajati, jesti, pospravljati, si pomagati. Za to veliko družino je z ljubeznijo v velikih loncih kuhala dobrote Majda Koban Justinek, za kar smo ji zelo hvaležni. Da smo porabili čim manj sredstev, je poskrbela družina Marjane Šuc s svojimi pridelki in donacijo Jagra ter Minka, ki nam je pripeljala veliko izdelkov, pridobljenih preko ZPM. V teh dneh smo skupaj praznovali tudi rojstni dan Andreja in Patrika.
Ure našega tabora so se iztekle zelo hitro, zato smo še pospravili dom, se z besedami in objemi zahvalili za vse lepo, kar smo skupaj doživeli in že planirali, da se čim prej srečamo.
Nekaj fotoutrinkov si lahko pogledate na naslednji povezavi: Tabor za rejniške družine v Portorožu