Načrtovane aktivnosti, med njimi pohod na razgledni stolp Vinarium, je udeležencem srečanja, okrog 200 jih je bilo, nekoliko pokvarilo vreme.
“Nekateri strokovni delavci v večjih centrih za socialno delo delajo tudi s 50 otroki oziroma družinami, kar je preveč, da bi se jim lahko res dobro posvetili”
Že enajstič je Rejniško društvo Slovenije (RDS) v soboto pripravilo srečanje rejniških družin, tokrat prvič v Lendavi, kjer je tudi sedež društva, potem ko je srečanje, največji projekt društva, deset let potekalo na Razkrižju. V Sloveniji je v rejništvu blizu tisoč otrok, rejniških družin je okrog 600, v RDS so doslej evidentirali 250 članov. “Namen srečanj je druženje in to, da ti otroci srečajo sebi podobne. Ogromno je ljudi, ki niso živeli v svoji družini, pa so uspeli, tako da skušamo otrokom dopovedati, da to zanje ne pomeni omejitve, ampak boljšo priložnost, ki jo je treba sprejeti,” je povedal Darko Krajnc, predsednik RDS, ki je bil kot otrok tudi sam v rejništvu.
Dušan Vidič iz Lendave je s svojo družino v rejništvo sprejel tri otroke, tako jih je skupno šest. “To je čudovita izkušnja. Za rejništvo smo se odločili iz notranjega vzgiba, želeli smo služiti skupnosti. Ta pot je tako čudovita, da se mi zdi, da bi umrl delček mene, če bi prekinili rejništvo,” pravi.
600 rejniških družin je v Sloveniji, v rejništvu pa blizu 1000 otrok
Ministrici za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anji Kopač Mrak želijo predstavniki RDS ob priložnosti javno predati svoje predloge, ki so jih zapisali tudi v Rejniški glasnik. V predlogih navajajo, kaj bi še bilo treba zagotoviti otrokom v rejništvu, biološkim staršem in rejnikom, ter dodajajo izboljšave pri delu strokovnih delavcev na tem področju. “Nekateri strokovni delavci v večjih centrih za socialno delo delajo tudi s 50 otroki oziroma družinami, kar je preveč, da bi se jim lahko res dobro posvetili,” pravi Krajnc. Med predlogi je tudi zagotovitev namestitvenih možnosti za tiste, ki zaključujejo rejništvo. “Morda tudi prednost pri vključevanju v javna dela. Kajti če jim zagotovimo stanovanje, jim še nismo prav dosti pomagali, če nimajo tudi prihodkov.” Ti otroci namreč pogosto nimajo koga, ki bi jim pomagal, potem ko odrastejo. “Tisti, ki so v bioloških družinah, imajo starše in druge sorodnike, ki jim pomagajo, v teh družinah pa so vsa razmerja porušena in otroci ostanejo pri reševanju težav sami z rejniško družino. Se pa rejniške družine izredno trudijo; tudi potem, ko se rejništvo formalno izteče, imajo te otroke pri sebi in jim pomagajo. Vseeno pa bi bilo lepo, če bi država na tem področju naredila več.” Rejništvo se izteče s polnoletnostjo otroka, če se ta šola, pa traja, dokler se šola oziroma najkasneje do 26. leta. Za otroke s posebnimi potrebami pa se po novem zakonu po 26. letu sklene pogodba o varstvu osebe v drugi družini.
VIR: VECER.COM, 15.06.2017