Iz Rejniškega društva Slovenije (RDS), ki je mimogrede registrirano prav na območju občine Lendava, natančneje na Benici, so pisali ministru za delo, družino, socialne zadeva in enake možnosti Janezu Ciglerju Kralju. “Kaj pa pomoč rejniškim družinam v času izrednih razmer?”
Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP), ki je pričel veljati z dnem 11.4.2020, gotovo mnogim skupinam ljudi ni pisan na kožo. In med slednje sodijo tudi v Rejniškem društvu Slovenije (RDS), kjer so po proučitvi predloga t. i. ‘Mega anti-korona’ zakona, pisali resornem ministru Janezu Ciglarju Kralju. Predvsem so se nanj obrnili s predlogi za pomoč rejniškim družinam v času izrednih razmer zaradi korona virusa. Ugotavljajo namreč, da ukrepi omenjenega zakona ne zajemajo rejniških družin, čeprav so te po večini velike družine in imajo v času izrednih razmer več stroškov, kot tudi intenzivnejše delo zaradi nastale situacije. Poleg rednih stroškov se pojavljajo izredni stroški, ki so povezani z opravljanjem učnih obveznosti na daljavo in zajemajo poleg tehnične opreme v marsikaterem kraju tudi urejanje dostopa do interneta.
“RDS se trudi s svojim delovanjem izboljšati delo na področju rejništva, in k strokovnemu delu državnih ustanov s svojimi projekti dodaja tiste vsebine za rejništvo, ki jih slednje ne zagotavljajo. Skušamo narediti čim več za dobro počutje vseh udeleženih v sistemu rejništva in s tem doseči optimalen položaj za rejniške otroke. Pozorno poslušamo, komu vse bo vlada pomagala v tej situaciji in razočarani ugotavljamo, da je vlada na rejniške družine spet pozabila. Izpademo pri večini ukrepov s področja delovnih razmerij, dodatnih pravic ostalih kategorij prebivalstva in se glede izboljšave stanja ne moremo primerjati niti s prejemniki socialnih pomoči. Rejniške družine pa imajo v teh kriznih razmerah otroke cele dneve doma, z njimi delajo intenzivno za šolo in še vzgoja je zahtevnejša v tem obdobju, saj je med njimi tudi veliko otrok s posebnimi potrebami. Tudi s stiki z biološkimi starši se ukvarjajo, saj odločba sodišča o trenutni zamrznitvi stikov zaradi izrednih razmer ne velja za vse, temveč samo za stike pod nadzorom,” pravi predsednik RDS mag. Darko Krajnc.
V društvu so prepričani, da si rejniške družine zaslužijo vsaj tak dodatek, kot ga dobijo velike družine, ker so to velike družine s posebnimi potrebami. In argument o stalnem prebivališču otrok, ki živijo v rejniških družinah ne zdrži. Spremembo slednjega so predlagali že v preteklosti, saj se zaradi tega v praksi pojavljajo težave. “Ta predlog RDS utemeljujemo s povišanjem stroškov, ki nam jih s terena sporočajo obupane rejnice. Gre za različne stroške in povečan obseg dela: porabe hrane, ureditev več računalnikov in dostopa do interneta za šolajoče otroke, ukvarjanje za šolo z več otroki, večje je tudi tveganje za okužbo, ker so biološki starši otrok večinoma brez meja in je večina stikov med otroki in njihovim starši določenih prav na domu rejnikov in se s tem sedaj soočajo sami rejniki brez (fizične) pomoči strokovnih delavcev. Da ne govorimo o psihološkem pritisku, ko moraš v sedanji situaciji skrbeti za več otrok s posebnimi potrebami, hiperaktivnega ali kako drugače bolnega otroka. Večina rejnikov se mora zaradi otrok izpostaviti tudi v zdravstvenem okolju ali pa večkrat v trgovini in lekarni,” poudarja Krajnc.
Po njegovem je otrokom v rejništvu poleg omenjenega potrebno še zlasti v tem času zagotoviti: Redno in dostopno ter brezplačno psihoterapevtsko pomoč ter večjo dostopnost do vseh drugih oblik pomoči; Potrebno bi bilo okrepiti delo z rejniškimi družinami in jim nuditi čim več podpore; V sedanji situaciji večina podpore mladim iz rejniških družin nudijo zgolj rejniške družine; Stiki otrok z biološkimi starši bi morali biti v času teh razmer začasno fizično prekinjeni. “Zavedamo se, da kljub našim naporom nekaterih pomembnih zadev za ljudi v sistemu rejništva ne moremo reševati sami in jih je potrebno reševati širše, na vseh družbenih nivojih ter s pomočjo tistih, ki imajo več vpliva in večjo družbeno moč. Ministru predlagamo, da ministrstvo in druge službe takoj pristopijo k ukrepanju za reševanje teh in tudi drugih pomanjkljivostih, na katere naše društvo že dalj časa opozarja. Vsekakor smo, kot do sedaj, pripravljeni za sodelovanje z vsemi družbenimi deležniki, ki si prizadevajo za boljšo kvaliteto rejništva in želimo, da naše pripombe razumejo kot korak k prizadevanjem v dobro rejniškemu sistemu in predvsem izboljšanje položaja rejniških otrok in njihovih družin,” je prepričan naš sogovornik Krajnc, ki je prepričan še, da imajo veliko argumentov, ki pritrjujejo njihovim predlogom, da se rejniškim družinam dodeli vsaj krizni dodatek kot ostalim večjim družinam. Vendar je pri tem potrebno upoštevati evidenco rejniških družin iz Informacijskega sistema in ne stalnega bivališča, saj otroci ne morejo biti stalno prijavljeni v rejniški družini, kjer sicer živijo. Rejniškim družinam bi ta dodatek pomenil finančno pomoč in tudi pomembno psihološko oporo, s sporočilom, da vsaj v tej krizni situaciji niso pozabljeni.
Na ministrstvu razumejo problematiko rejniških družin, v. d. generalnega direktorja Dušan Mikuž ob tem dodaja, da se zavedajo stisk, ki jih v trenutnem obdobju doživljajo različne skupine prebivalstva. “Zato je Vlada Republike Slovenije že pristopila k pripravi drugega paketa interventnih ukrepov za blažitev posledic epidemije koronavirusa. In naše ministrstvo v tem okviru načrtuje razširitev upravičencev do enkratnega solidarnostnega dodatka še za nekatere skupine oseb, med drugim tudi za rejnice in rejnike, ki imajo otroke v rejništvu“.
VIR: Lendavainfo.com