Objavljamo obrazložitev predsednika Rejniškega društva Slovenije mag. Darka Krajnca glede dodatka za velike družine. Prilagamo pa tudi pojasnilo Marte Tomec, svetovalke za rejniške družine.
Mag. Darko Krajnc:
Očitno ni enotne interpretacije pravice do dodatka. Zaradi tega tudi predlagamo ministrstvu, da poskrbi, da se bodo pravice otrok iz rejniških družin v zakonodaji zapisovale direktno, taksativno in v kolikor je potrebno v določenih ureditvah tudi kot izjema (npr. za pridobitev pravic se v primeru rejniških otrok upošteva začasno bivališče).
Pozdravljamo uvrstitev rejniških družin med prejemnike izrednega dodatka v času korona krize, pričakujemo pa sistemske ureditve sistema rejništva v prihodnje. Poleg predaje naših predlogov v pisni obliki, ponujamo tudi strokovno pomoč in podporo pri urejanju zakonodajnih rešitev. Le tako bomo obdržali dejavnost, ki je izrednega pomena za dobrobit otrok, ki ne morejo živeti pri svojih bioloških starših. Struktura rejniških družin se je zelo spremenila. Posploševanja in stigmatizacija rejništva z nekaterimi dejstvi izpred 30 in več let niso primerna in nanje ne pristajamo (otroci samo na kmetijah, kot delovna sila, ipd ... ). Pomanjkanje terapevtskih pomoči in omejenost dostopa do slednjih se v času korona krize še dodatno kaže in bo potrebno večje pozornosti v bodoče.
Marta Tomec:
V tem dneh dobivam veliko klicev in vprašanj povezanih z informacijo Rejniškega društva Slovenije o dodatku za velike družine, ki naj bi ga dobile tudi rejniške družine. Pregledala sem zakonodajo, vprašala kolegice na denarni pomoči in preverila na MDDSZ in izvedela, da pri dodatku za velike družine ni sprememb, veljajo zakonske omejitve, ki določajo stalno ali začasno bivališče starša in najmanj treh otrok iz iste družine. Večina rejniških družin nima teh pogojev. So pa na MDDSZ upoštevali predlog Rejniškega društva o solidarnostnem dodatku na otroka in ga posredovali naprej. Upam, da bo sprejet.