Za že tradicionalni tabor rejniških družin v Portorožu v mesecu novembru je bilo toliko prijav, da so bile v nekaj urah kapacitete že zasedene. Veseli smo bili takega odziva, a žalostni, ker nismo mogli vseh sprejeti. Zato bodo tisti prijavljeni, ki so tokrat ostali doma, imeli prednost na naslednjem taboru, predvidoma spomladi 2024.
Tudi tokrat nas je obiskala naša sodelavka in donatorka Dragica Korenjak. Tudi sama ima izkušnjo rejništva, zato še toliko bolj razume in vzpodbuja naše otroke, da se je pomembno učiti, delati, verjeti vase, imeti cilje. Tokrat je otroke in odrasle še posebej vzpodbujala k športnim aktivnostim. Pridobila je donatorje, ki so prispevali sredstva, da so otroci dobili bone za nakup športnih artiklov. Moto njene delavnice, ki nas naj spremlja v življenju: ČE SE UČENJU POSVEČAŠ, SE VSAK DAN VEČAŠ.
Drugi gost je bil Drago Pijevac, tudi z izkušnjo življenja v rejniški družini. S seboj je kot presenečenje pripeljal svojega mentorja Viljema Ščuku, psihoterapevta, s katerim skupaj delata. G. Ščuka je vse udeležence vzpodbujal k aktivnemu in pozitivnemu življenju. Drago je na kratko predstavil svoje rejniško življenje, povedal, da se je včasih na diskriminacijo zaradi rejništva odzval tudi s pestmi in otroke vzpodbudil, naj se ne sramujejo svojega rejniškega življenja, naj si pripravijo odgovore, če se bo kdo poniževalno obnašal do njih.
Za rejniške starše je imela dve skupini Minka in kot ponavadi nam je zmanjkovalo časa za vse zgodbe, misli, težave, stiske otrok in rejniških staršev. Podelili smo svoje izkušnje, dobili pomoč in nasvete, kako ravnati, kje iskati rešitve. Nekatere zgodbe so bile tako težke, da smo se ob njih potočili tudi solze.
Mladostniki so se razdelili v dve skupini: v starejše in mlajše mladostnike in prav tako delili svoje zgodbe in se vzpodbujali za naprej. Katja zna ustvariti varno, pozitivno vzdušje, tako da je skupinsko druženje za mlade zelo pomembno.
Prosti čas smo izkoristili za sprehode, družabne igre, sproščene pogovore. Majda nas je spet razvajala z dobro hrano in mi smo se ji oddolžili tako, da smo vse pojedli in pomagali pri pripravljanju mize, pospravljanju po jedi, pomivanju posode.
Z novimi zgodbami, znanji, vzpodbudami, obogateni z novimi in starimi prijateljstvi, smo v nedeljo popoldne uspešno zaključili naše jesensko srečanje.
