Darko Đurić je rojen 1989 v Mariboru. Zaradi redke genske napake se je rodil brez obeh nog in ene roke. Vendar zaradi svoje invalidnosti ne pričakuje pomilovanja, ampak se nenehno trudi, da živi čim bolj normalno. K temu sta veliko prispevala tudi rejniška starša Debeljak, ki sta ga, ko je bil star dve leti, sprejela v svojo družino. Darko je tako dobil dom na Gorenjskem, v Podbrezju, pričakali pa sta ga tudi dve sestri, Mojca in Ana, ter dva brata, Tomaž in Marko.
Otroštva se Darko, študent Fakultete za poslovne vede, spominja z nasmehom, kar malce raznežen: “Lepo je bilo. Velikokrat smo sedeli skupaj, brali knjige, vse praznike smo praznovali skupaj, zelo smo povezani.”
S preteklostjo in tem, da je moral v rejništvo, je pomirjen.
Spoznal je svojo mamo in okoliščine, ki so jo privedle do te težke odločitve. Pravi, da ga starši niso zapustili, ampak so mu dali drugo možnost.
V otroštvu se je preizkušal v veliko športih, nazadnje se je odločil za plavanje, kjer je zelo uspešen. Leta 2013 se je s svetovnega prvenstva invalidov v Montrealu vrnil kot dvakratni svetovni prvak in podprvak. Kot fant z jekleno voljo, neizmernim optimizmom in pridnostjo je vsekakor vreden občudovanja in je vzpodbuda za marsikaterega Slovenca.
Darko Đurić je kljub fizičnim omejitvam popolnoma samostojen, s pomočjo nožnih protez in posebej zanj predelanega avtomobila je povsem mobilen.
Leta 2013 nas je obiskal tudi na srečanju rejniških družin na Razkrižju, kjer je z nami podelil svoje življenjske izkušnje in nas popeljal s svojim prirejenim avtom.
Darko, kako bi se na kratko opisal?
Sebe je najtežje opisovati, a če že moram: trmast, vztrajen, optimističen, večinoma dobre volje.
Svoje življenje živiš v rejniški družini. A te je izkušnja rejništva posebej zaznamovala?
Niti ne, ker so mi Debeljakovi poleg toplega doma dali tudi občutek pripadnosti. Nikoli nisem dobil občutka, da ne izhajam iz te družine.
Kako premaguješ prepreke zaradi invalidnosti?
Velikokrat z vztrajnostjo, kadar pa sam ne zmorem, pa s pomočjo tistih, ki so mi najbližje. Bistvo sprejemanja sebe je namreč to, da se zavedaš, kaj lahko sam in kaj ne.
Kaj ti daje moč v slabih trenutkih, kriznih situacijah?
Predvsem izkušnje iz preteklosti, ki me učijo, da se bo že vse uredilo.
Že nekaj let je pomemben del tvojega življenja šport, plavanje, kjer dosegaš tudi kot paraolimpijec zelo dobre rezultate.
Kaj je športno udejstvovanje prineslo v tvoje življenje?
Šport mi je prinesel veliko lepega. Poleg potovanj tudi izjemne izkušnje, pa seveda ogromno zanimivih ljudi sem spoznal. Brez športa bi bilo moje življenje precej prazno.
Prosim za kakšen nasvet, kakšno misel za rejniške družine in za otroke v rejniških družinah?
Menim, da je rejništvo za rejniške starše ena velika naloga, ki se jo morajo lotevati z veliko odgovornosti. Otrokom pa polagam na srce, da ni važno, kdo te spravi na svet, važno je, kdo te vzgaja, ljubi… tisto je potem tvoja prava družina.
Minka Žiberna