Brez terapevtske pomoči

Otroci v rejništvu: Krušni starši jim dajo topel in varen dom, vendar niso psihoterapevti

Po zadnjih podatkih Rejniškega društva Slovenije živi v rejništvu 984 otrok. Vsaj 250 med njimi jih je takih, ki bi takoj potrebovali psihosocialno terapevtsko pomoč. Ta je otrokom v rejništvu dostopna le v Ljubljani in Mariboru. Nekateri rejniki so zaradi hude stiske svojih rejencev pripravljeni tudi sami plačati terapije, a to ni dolgoročna rešitev, saj so obravnave zelo drage. Rejniško društvo Slovenije si zato prizadeva za vzpostavitev regijskih terapevtskih centrov, ki bi bili v pomoč ne le otrokom v rejniških družinah, ampak tudi njihovim krušnim staršem.

Tanja Ferlin, podpredsednica Rejniškega društva Slovenije in že desetletje poklicna rejnica: »Zakaj smo prepričani, da rejniški otroci poleg nas rejnikov in strokovnih delavcev na centrih za socialno delo potrebujejo še psihoterapevte? Zato, ker pri svojem delu opažamo, da doživljajo otroci hude stiske, ki jim rejniki nismo kos: na primer stiske, povezane z odnosom do bioloških staršev, odnosom do rejnikov …« Sama ima v rejništvu pet otrok. Štirje so sorojenci. Najmlajša, komaj triletna deklica, jo skoraj vsako jutro sprašuje: »Ali mene moja mama nima rada? Si ti moja mama?« Tanja ji odgovarja: »Ne, nisem tvoja prava mama. Tvoja krušna mama sem. Rada te imam in ti pomagam. Mama, ki te je rodila, te ima rada, a zate ne more skrbeti, ker tega ne zmore.« Pri svojem delu se je pogosto obračala na strokovne delavce v zdravstvenih domovih, a žal ugotovila, da ne poznajo sistema rejništva in zato težko pomagajo.

Njena hčerka Anja Ferlin, socialna pedagoginja, je s pomočjo zakonskega in družinskega terapevta Andreja Omulca pripravila že nekaj taborov za otroke v rejništvu, na katerih se udeleženci družijo s sebi enakimi. Tanja Ferlin: »Otroci pridejo k rejnikom s hudimi ranami. Razdvojeni so med biološkimi in krušnimi starši, v šoli večinoma poslušajo takšne in drugačne opazke. A prepričana sem, da si tudi oni zaslužijo enako priložnost kot drugi.«

Maksimiljana Mali, upokojena socialna delavka iz Domžal, pravi, da se v Rejniškem društvu Slovenije zavedajo, da je vzpostavitev regijskih terapevtskih centrov za pomoč otrokom v rejništvu povezana z denarjem. Strokovno javnost so že prepričali o nujnosti takšnih centrov, zdaj morajo še odgovorne na pristojnem ministrstvu. »Otrok v rejništvu je vedno otrok v stiski. Najprej zaradi razmer doma, huda travma je tudi menjava družine,« je opozorila Malijeva in spomnila na cel kup čustvenih in vedenjskih težav, s katerimi prihajajo otroci v rejništvo. »Res je, da najprej potrebujejo varen dom in toplino, a kmalu se pokaže, da potrebujejo tudi precej strokovne pomoči. Pedopsihiatri in specialni pedagogi imajo dolge čakalne dobe, celo do tri mesece, slabost je tudi to, da so precej oddaljeni, poleg tega ne poznajo sistema rejništva in težav, ki v njem nastajajo,« je povedala Maksimiljana Mali in dodala, da strokovno pomoč in podporo prav tako potrebujejo rejniški starši.

 

VIR:  NEDELO, Mateja Kotnik, 16.11.2014  

Rejniško društvo Slovenije

Benica 1a

9220 Lendava

telefon:
031 322 799 (Minka Žiberna)
031 844 062 (Tamara Fordan)

Davčna številka: 76827089
Matična številka: 2096854000
Transakcijski račun: 0298-5025-6206-306
Davčni zavezanec: NE