Od 8. do 14. avgusta smo v Izoli skupaj preživeli šest lepih, pestrih in intenzivnih dni. Štirinajst
otrok in mladostnikov, ki živijo v rejniških družinah, pet odraslih, ena hiša in veliko skupnih
trenutkov, ki jih je težko opisati samo z besedo tabor.
Tabor je vodila Tina Puhovski, z otroki in mladostniki pa so bile ves čas tudi Inti Kovačić,
Karolina Magister, Nika Zadnikar in Ella Kaltak. Pri našem delu nam je bil v strokovno
podporo supervizor in mentor pred. dr. Andrej Omulec.
Skupaj smo pripravljali obroke, pospravljali, hodili na plažo, plavali v morju, se sprehajali po
Izoli, izvajali delavnice, poslušali glasbo, plesali, risali in izdelovali sladkorno peno. Ogledali
smo si muzej in cerkev, se peljali z ladjico, jedli pico in sladoled ter ob večerih opazovali nebo in
utrinke.
A najdragocenejši trenutki so se pogosto zgodili čisto spontano – na poti na plažo, med pripravo
kosila, na sprehodu ali zvečer, ko je nekdo potreboval pogovor. Skozi dneve so se spletale nove
vezi, gradilo se je zaupanje, otroci in mladostniki pa so postajali vedno bolj sproščeni. Nekateri
so z nami delili tudi svoje zgodbe, razmišljanja in stiske.
Seveda šest dni skupnega življenja 19 ljudi ni samo morje, sonce in smeh. Prišli so tudi
nesporazumi, različna čustva in preizkušanje meja. Prav takšni trenutki pa so bili priložnost za
pogovor in izkušnjo, da si lahko tudi takrat slišan, sprejet in še vedno del skupine.
Morda je bilo najlepše prav to, da so bili otroci in mladostniki teh šest dni preprosto to, kar so –
vsak s svojim značajem, svojo zgodbo in svojim mestom v skupini. Proti koncu tedna smo že
zares delovali kot ena velika, malo posebna družina. ❤️
Domov smo se vrnili utrujeni, a polni novih zgodb, prijateljstev in skupnih spominov. In morda
tudi z nečim, česar ni mogoče spraviti v kovček – z občutkom, da nekam pripadaš in da si
sprejet takšen, kot si.
Upamo, da se nam prihodnjič pridružijo tudi novi otroci in mladostniki ter z nami napišejo svojo
zgodbo.
